• foto 1

  • foto 2

  • foto 3

  • foto 4

Mizarstvo v Solkanu

O začetkih mizarske dejavnosti v Solkanu ni podatkov. Nedvomno je bila prva oblika družinsko mizarjenje, ki je tako v Solkanu kot tudi drugod prehajalo kasneje v obrt. Začetki tistega delovanja, ki je začelo ustvarjati podobo slovečega solkanskega mizarstva, pa segajo – po ustnem izročilu – v sredino 19. stoletja. Bližina mesta Gorice, kjer je čas narekoval tudi pohištvene potrebe prebivalstva, je omogočala razvoj obrtnega mizarstva v Solkanu do take mere, da je ob koncu stoletja zrasla potreba za zadružno organiziranje mizarjev, kar se je uresničilo v zadružni prodajalni v Gorici (1898) in nato v prvi mizarski zadrugi v Solkanu (1900). Takrat so solkanski mizarji že uživali sloves, ki je prešel meje goriške dežele. Razvoj slovenskega kapitalizma na Goriškem je to prvo zadrugo pripeljal v zasebno last, ta je nato s slabim upravljanjem pripeljala zadrugo do likvidacije (1912). Kasnejši poskus obnove delovanja zadruge je preprečila prva svetovna vojna.

Po vojni se je leta 1921 ustanovila Produktivna zadruga solkanskih mizarjev, kmalu je prešla v privatno last. Po desetih letih se je v ustanovilo združenje Comunità artigiani mobilieri. Združenje je svojo dejavnost prilagajalo zahtevam italijanskega tržišča. Po drugi svetovni vojni se je ustanovilo Združenje mizarskih obrtnikov (ZMO), leta 1948 se je preoblikovalo v mizarsko obrtno nabavno zadrugo. Ta zadruga pa je le prisostvovala zatonu solkanskega mizarstva, ki se je postopoma zlilo s sočasno ustanovljeno tovarno pohištva, kasnejšim Meblom. Te tovarne tudi danes ni več in je le del zgodovinskega spomina tako, kot je del tega spomina tudi solkansko mizarstvo.

dr.Branko Marušič

Menu Title
×
menu